|
V narocju soncne strani gorjancev, semiskih in
drasickih vinskih goric, povezana z zeleno modrim trakom reke Kolpe, lezi
dezelica
polna prelesne lepote. V njej ze skozi stoletja
zivijo skromni, gostoljubni ljudje, ki se zaradi belih nos, narejenih iz
domacega platna,
imenujejo Belokranjci.
Ta soncna dezelica, polna naravnih lepot, je
skromno delila kruh svojim prebivalcem, zato jih je zeja po boljsem
zivljenju
pognala v svet. V zacetku 20. stoletja v Beli
krajini skoraj ni bilo druzine, ki nebi imela vsaj enega clana v tujini.
Vecina jih je nasla kruh v Ameriki.
Nasli so boljse pogoje za zivljenje, toda
njihva srca so ostala doma v brezovih gajih, steljnikih in v vinskih goricah.
Kako potesiti domotozje, po domacih obicajih Jurjevanja, kresovanja,
Martinovanja?
Kako pricarati nazaj fantovsko petje, ples
dekliskega kola, vasovanje kjer se ob prigrizku "proste pogace" in ob
"kupici"
vina pozabi vse tezave delavnega dne?
V Clevelandu so nasli resitev. Dne 26.
septembra 1965, se je zbralo 30 rojakov, ki so ustanovili skupino, katero so
imenovali Belokranjski klub, z namenom siriti medsebojno razumevanje in
bratsko zavest.
Prirejali naj bi domace veselice v zabavo
clanov in prijateljev. S srecanji naj bi pomagali siriti slovensko kulturo
in obicaje.Vsa ta leta
so financno podpirali slovenske sole, radijske
oddaje, slovenski casopis "Ameriska domovina" in domu za ostarele na Neff
rd.
Veliko pomagajo tudi pri obnavljanju cerkvah v
Sloveniji med drugimi so pomagali tudi slovenski kapeli v Washingtonu
D.C.
Kjerkoli so potrebe in prosnje se vedno
odzovejo.Se do danes so ohranili tradicijo praznovanja svetega "Martina".
Letos so ga praznovali na soboto 12. novembra v
Slovenskem narodnem domu ki lezi na St. Clair ave v samem centru Clevelanda.
Na medsebojno sodelovanje in sirjenje slovenske
kulture jim iz srca zelimo vse najboljse!
|