Med slovenci v clevelandu 1

Nekoc je mlad junak potrkal na vrata in mi je rekel: “Sem Slovenec in iscem Slovence.”

Odgovorila sem mu: “V Clevelandu jih je polno.”. Poslusal je Avsenike, Slake in ostale domace ansamble iz Slovenije. Vendar tega ni slisal v zivo ze dolgo let in ob poslusanju se mu je povzdignilo srce in domotozje po domovini. V casu potepanja po Ohiu si je kupil celo zbirko kaset in cd-ejev in se vrnil nazaj na Florido.

Sedaj ima ze sijajno skupino prijateljev na Floridi, ki so sestega novembra priredili prvi slovenski vecer. Zelimo vam veliko srece in uspeha ob ustanovitvi vase organizacije “Slovenska Palma”.

Marija-Rudy Pivik

Slovenska cerkev v Clevelandu

Tony Petkovsek

To je delcek vrstic iz moje belezke, ki me je spremljala celih 14 dni po Clevelandu. Obiskal sem Slovence v Ohiu in sel na sedemnajsti polka festival Tonyja Petkovska, ki je konec novembra trajal kar cele tri dni. Na festivalu se je zbralo vsak vecer po 1000 ljubiteljev polke. Gostovalo je cez dvajset razlicnih skupin. Med njimi je bil tudi svetovni prvak v igranju fraitonarce Denis Novato. Z njim sva kar hitro postala prijatelja. To svecano srecanje je potekalo v hotelu Marriot, v samem centu mesta.

V mojem malem zvezku imam vse zapiske in vse naslove prijateljev Slovencev, ki sem jih spoznal na moji poti. Cleveland in njegovi ljudje so mi ostali v lepem spominu. Ce nebi bilo tako mrzlo, bi se takoj preselil v to drugo najvecje mesto Slovencev.

-----------------------------------------------------------------------

Ga. Marija Pivik in njeni krofi

Rudy Pivik

Bil je April 2004, malo pred velikonocnimi prazniki. Z avtobusom sem se peljal iz Miamija do Clevelanda. Pot je bila dolga in naporna, vsega skupaj kar 34 ur.

Na avion pa si nisem upal, ker me je skrbelo glede varnosti in kontrole na letaliscih. To je bilo edino upanje, da grem na dopust in da se sprostim. Kajti bil sem na koncu z zivci, malo je manjkalo pa bi vse pustil in se vrnil nazaj v Evpo.

Tezko je, v tujini sem ze dvanajsto leto. Najprej sem bil 7 let na Kosta Riki, kasneje se eno leto v Barceloni, potem sem pa na koncu pristal v Miamiju. Ko sem izstopil iz letalisca, nisem nikogar poznal. Vedel sem le za par podjetij, ki so bili v mojem interesu. V Miamiju nisem poznal nobenega Slovenca in zacetek je bil tezak. Potem s casoma, po dveh letih, pa se nas je kar naenkrat nabralo cez dvajset prijateljev. Vecina smo rojeni v Sloveniji in skupaj nas veze veliko lepih stvari. Skoraj vsak vikend se druzimo. Selim se iz enega konca v drugi kot ptica selivka. Od Miamija pa do West Palm Beacha, in od Ft.Lauderdale pa do Naplesa.

-------------------------------------------------------------------------

Kot ze veste smo imeli nase prvo srecanje pod Slovensko Palmo sestega novembra. Bili smo zelo preseneceni, da se nas je zbralo tako veliko. Najprej nas je skrbelo ali nam bo uspelo naponiti dvorano? Neverjetno. Zadnji teden pred naso veselico pa se je prijavilo se dodatnih dvajset Slovencev. Obiskali so nas tudi Slovenci iz drugih klubov, predvsem iz SNPJ (Slovenska narodna podporna jednota) . To je organizacija Slovencev v Ameriki, ki so jo ustanovili tam okoli leta 1900 v Pensylvaniji in imajo cez 40000 clanov po celi Ameriki. Imajo tudi svoje koce po vseh zveznih drzavah. Tako da jih je kar 5 tudi na Floridi. Spoznali smo se z SNPJ 787, ki prihajajo iz Boce Raton (priblizno 40 milj oddaljeno od nas). Ta skupina Slovencev se dobiva vsak drugi vikend v mesecu in steje priblizno petdeset clanov. Na povabilo predsednika Joe Valant sem jih sel obiskat, in sem bil od srca navdusen kaksen lep vecer so mi pripravili. Vecina skupine so ze druga generacija Slovencev in zelo malo jih se govori nas jezik. Vecerja je bila zelo dobra, in vsaka izmed zenic je prinesla kaksno dobroto, tako da je bila miza polna. Za glasbo pa so kar sami poskrbeli, saj imajo svoje harmonikarje. Igrali so valcke in polke, mi pa smo zraven prepevali. Da ne pozabim, presenetil sem jih z Laskim pivom. Imam prijatelja v Evro Store v Ft. Lauderdale, kateri nas zalaga s slovenskimi proizvodi.

Reklama

Slovenski vecer (velika noc 2004)

Na poti v Cleveland sem si zelel ogledati pokrajino in ostale lepote Amerike. Skoda, da avtobusi vozijo po avtocestah stiri-pasovnic in za boljsi vtis bi se moral zapeljati ven iz teh velikih mest. Ko sem prispel v Cleveland, je bil veliki petek. Nic nisem rezerviral, le par dni prej sem preveril preko interneta za motel, pa se mi je vse zdelo nekam predrago. Prve dni sem ostal v centru Clevelanda. Takoj, ko sem odlozil vso tezko pritljago, sem se podal na sprehod po samem mestu. Veliko mesto, mrzlo je bilo in pomlad se je ravno prebujala. Preden sem sel na pot so mi rekli, da je nekje v centru Slovenska cerkev, vendar je nisem nasel. Konco mi je na koncu pomagal neki taxsist, in je poklical na telefonsko stevilko, ki sem mu jo dal, in hvala bogu dobil pravi naslov. Tja sem se zapeljal kar s taxijem. Cerkev je malo ven iz centra. Ce bi se tja podal pes, bi mi vzelo kasno uro. Prisel sem ravno pred sveto maso. Cerkev je zelo velika in lezi ob aveniji St. Clair in Lavshe cesti. Zelo sem bil vesel, ko sem slisal, da se vsi Slovensko pogovarjajo. Vecina je takoj opazila ,da sem turist, kajti vsi so se med seboj poznali. Takoj po masi sem si ogledal cerkev, in kmalu je k meni pristopila gospa Helena Percic in me vpeljala v pogovor. Z njo sva postala zelo dobra prijatelja. Pogovor se je tisti vecer zavlekel zelo pozno v noc. Veliko sva se pogovrajala o Slovencih v samem zacetku prejsnjega stoletja. Ce naju ne bi duhovnik opozoril, da zaklepajo cerkev, bi se midva se naprej pogovarjala. Tudi duhovnik Boznar je zanimiva oseba. Pri njem sem pred odhodom nazaj v Miami opravil sveto spoved. Tiste dni med velikonocnimi prazniki sem spoznal se veliko drugih Slovencev. Vsi so me klicali na svoje domove. Ne smem pozabiti omeniti ambasadorja polke Tonya Petkovska. Tudi on mi je veliko pokazal, peljal me je po vseh kocah Slovencev. Njemu gre zahvala za idejo o klubu. On me je navdusil, da imamo Slovenci svojo Palmo na Floridi. Ko sem se letos novembra spet vrnil nazaj v Cleveland, sem spoznal koliko mi pomeni Slovenija in sama nasa kultura. Vecina ljudi na festivalu me je ze poznala s prejsnjega obiska, ostali pa so me poznali preko clanka objavljenega v Ameriski domovini, ko smo predstavili nas klub Slovenska Palma.

SNPJ 787 Boca raton,Joe Virant in Jack Berfield

Zahvalil bi se rad tudi zakoncema Debevec. Z objavo nasih clankov se nas je zbralo se vec Slovencev in dobili smo nove prijatelje iz Clevelanda. Veliko je takih, ki se selijo na Florido za par mesecev kot lastovke pred mrazom. Med njimi je gospod Polutnik, kateri me je navdusil za igranje harmonike. Prav tako Rudy Pivik. Neverjetno, vsak drugi Slovenec igra ta cudovit instrument. Konco sem tudi jaz prisel na vrsto in spoznal prve zvoke harmonike. Dva dni pred odhodom nazaj na Florido sva bila z Rudijem povabljena na vecerjo k Polutnikovim. Gospa je po rodu Italijanka in v zakonu imata dve krasni dekleti. Mlajsi je ime Stefany, njen oce jo klice Stefka in tudi sama je ponosna, da se ji po zilah pretaka tudi slovenska kri. Stara je 26 let in studira medicino. Skoraj vsako leto potuje v Europo. Vecerja je bila zelo okusna. Jaz pa sem poskrbel za vino s steklenico Traviate. Dobili smo jo kot sponzorstvo Vinske Kleti iz Goriskih Brd za nase prvo srecanje. Vodje omenjene kleti so nam posalali kar 7 skatel vina, kar je bilo cez 90 litrov. Vsi so bili navduseni nad njim. Poslali so nam vec vrst vina, od merlota do pinot grigio. Spravil sem par steklenic v namen, da jih nesem v Clevelanad med nase rojake. Naj vsi pokusijo, kako dobra je slovenska kapljica. Traviata je nova blagovna znamka za Amerisko trzisce.

Tudi tisti vecer sta Rudi in Miha Polutnik igrala na harmoniko, jaz pa sem z njegovo zeno, mamo in hcerko pel. Mislim, da se sami Slovenci se ne zavedamo kaj imamo. To zacnemo spostovati sele v tujem svetu. Nase "goveje" glasbe prej nikoli nisem poslusal, zdaj jo imam pa najraje. Slovenci smo profesionalci za polko. Poglejmo Avsenike, Slake.. kako so zasloveli po vsem svetu. Pa pokojnega Franka Yankovica, ki je bil ameriski kralj polke. Tudi on je bil Slovenec. Ne smemo pozabiti tudi na Walterja Ostanka. Njega cenijo po celi Kanadi. Imel sem sreco, da sem ga spoznal v Clevelandu.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------

Na zacetku sem zacel in bi rad zakljucil z gospo Marijo Pivik. Ona mi je takoj rekla, ko sem se drugic pojavil na vratih, da naj jo kar mati klicem ko pridem k njej. Gospa prihaja iz Pivke. Z njenim mozem sta se vzela, ko je on sel prvic v Slovenijo davnega 50 leta. Zaljubila sta se na prvi pogled in kmalu porocila. Se vedno se imata zelo rada. Obadva z mozem skrbita za vec slovenskih klubov. Vsak petek prirejata plese v West Slovenian Home. Tam sem bil dvakrat in nisem srecal nikogar pod 60 let. Se sama gospa Marija mi je potozila, da vse pocasi propada. Druga generacija zelo slabo govori slovensko, tretja pa je ze mesana. S tezkim srcem sem se poslovil od druzine Pivik. Vsakic, ko sem bil pri njej, me je presenetila s slovenskimi dobrotami. Po njeni krivdi sem pridobil se dodatnih deset kilogramov. Ni mi zal. Na ta obisk sem se pripravljal kar nekaj mesecev. Bom ze odpravil te dodatne kilograme z dieto, ki me caka takoj, ko se vrnem v Miami.

Pozdrav

Silvester Subotnjicki

E-Mail info@slovenskapalma.org