Right from the beginning, Slovenska Palma has been networking with prominent organizations in Slovenia, as well as abroad. One of the most fruitful collaborations has been with The Collage of Tourism , based in Portoroz, Slovenia, which has been operating under the auspiciousness of the University of  Primorska. The Faculty of Tourism is offering 5 undergraduate programs and 1 graduate program. All of the programs have been accredited/approved by the new European educational guidelines (The Bologna Declaration 1999). A part of this educational program, which is primarily focused on educating students about tourism, also includes excursions abroad. For example, in one of the courses, entitled Operating of Travel Agencies, taught by Rok Ovsenik, Ph.D., students besides theoretical knowledge also gain some practical experiences.

As a part of the curriculum, students participate in excursions/field trips across Europe and even the U.S. Ovsenik has been organizing these tours together with his two assistants, Emil Juvan and Sebastjan Cvetreznik. Visiting Miami has become a part of their regular curriculum, including a picnic sponsored by Slovenska Palma. We are really excited that we have developed a partnership with them; in this way, we are able to better maintain our ties with Slovenia, and especially keep in touch with younger generation that is at the core of developing a strong business base between both countries. Among the students from this Faculty, two of the students deserve a special recognition for being actively involved partnering with us: Alexandra Zupan and Emil Juvan. Alexandra Zupan is currently employed as a Senior Associate for International Relations, while Emil is an Assistant to Prof. Ovsenik. Alexandra also holds a position of a secretary at Slovenska Palma. Emil, on the other hand, is in charge of international relations and assists with projects/events. Even though it may appear as though these contacts and events are more informal, we do need to keep in mind that we are dealing with future businessmen and businesswomen, who would not just know how to, but even desire, to keep in touch with Slovenians abroad. Our traditional picnic, sponsored by Slovenska Palma, serves as a conclusion of their excursion abroad, is also attended by several US businessmen and professors, which provides valuable experiences for students. Visiting Miami is a part of a two-week excursion to Florida that serves as an additional educational tool for students. According to Prof. Ovsenik, these kinds of activities are necessary for development and shaping of young professionals in tourism.

During a two-week stay, students visit several travel agencies and educational institutions in Florida, and also experience Florida’s tourist attractions, which is among one of the favorite tourist destinations due to its tropical climate and a variety of congresses taking place each year. The entire excursion is a part of educational process, therefore students actively participate in the planning. For most students, if not all, this is their first trip to the US. We are also pleased that we were able to spread the news about our organization through several visitors from Slovenia. Good relationships are of key importance; and we followed the example of the Faculty for Tourism from Slovenia who has been networking with several institutions in the US. With the help of Prof. Paul Klein and Emil Juvan, and in collaboration with St. Thomas University, we were able to develop our “Slovenian meeting corner there every year more than 5000 people students meet to network and find out info about Slovenia. Thus, we developed a template for similar networking places that can be utilized at any American University; and we thus followed an example, though on a smaller scale, of the one operating at the University of Primorje. With prof. Klen’s assistance, we were also able to meet and develop working relationships with several leading tourist agencies/companies in Florida, which are operating under the organization of the Academy of Hospitality and Tourism (AOHT). Each new partnership will surely strengthen our ties and provide us with more opportunities for cultural, social, and maybe even business contacts with Slovenia, thus making it a bit easier for us on this side of the Atlantic. For this reason we even more appreciate our new friends from the University of Tourism in Slovenia and everyone who has been contributing to Slovenska Palma as an organization dedicated to promoting Slovenian heritage abroad. We need to stress that these contacts are not the sole result of our networking with UP; an important visit was received last year form the top management of UP.. Prof. Marija Ovsenik, who expressed her full support of our endeavors.

Other Slovenian organizations that have been supporting us include Urad vlade RS za slovence v zamejstvu in po svetu, Kompas Holidays International, Ministry of Culture, as well as numerous individuals. You can read more about this at our website www.slovenskapalma.org .We wish all our friends at UP lots of success and see you again in May 2007.

o pripovedovanju Aleksandre Zupan,

zapisal in oblikoval Emil Juvan

7 maja 2006 smo se v poznih popoldanski urah iz letališča Brnik odpravili v slabo uro oddaljeni Frankfurt, od koder smo naslednji dan poleteli v ZDA. Za večino je to bila prva čez-oceanska potovalna izkušnja zato je bilo moč čutiti napetost in na obrazih so žarela pričakovanja. Bilo nas je 50 skupaj s štirimi spremljevalci, ki skrbijo za nemoteno izvedbo ekskurzije in izvajajo »refleksije«, kakor imenujemo krajše sestanke ob koncu delovnega dne. Po pravici povedano se po dolgem in utrujajočem dnevu nobenemu najbolj ne ljubi »reflektirati«, a šola je pač šola in učiti se je potrebno. 8 maja zjutraj smo iz letališča Frankfurt, z Lufthanso, odleteli proti Miamiju. Dolg (9 urni) let, na sicer udobnem Boeingu 747 (poznan tudi kot Jumbo Jet), je utrudil večino udeležencev in nekje nad Atlantikom smo vsi naveličani dremali in z enim očesom gledali »Lufthansa Air News (nič kaj impresivno)« Vzdušje v skupini se je ob spuščanju na letališče v Miamiju nekoliko razživelo, a kaj hitro »izživelo« ob dolgotrajnih postopkih ob vstopu v ZDA. Del potovalne izkušnje so tudi carinski in migracijski postopki, in Ameriški so zagotovo med najbolj poučnimi. Ko smo končno preživeli vse kontrole in nekateri opravili celo posebne intervjuje, smo vsaj z zadovoljstvom ugotovili, da je vsa naša prtljaga prišla z nami. Dobra organizacija, pod vodstvom dr. Ovsenika nas je v slabih dveh urah po pristanku že pripeljala v Thunderbird Resort Hotel na North Miamiju (odličen hotel za malo denarja). Prijeten (cosy) Best Western hotel na plaži, z bazenom, in ostalimi »dodatki«, ki pa nas večino ekskurzije niti niso zanimali. Preden smo se uspeli dobro namestiti je sledila prva refleksija, ki pa je  bila namenjena bolj napotkom za naslednje dni in predvsem napotkom za čim boljšo adaptacijo na nov čas in novo podnebje. Spoznavni žur, ki je nuja vseh naših ekskurzij (Event Management je del turizma) in ni niti malo podoben spoznavanju učinkov lokalnih alkoholnih pijač, smo pripravili ob hotelskem bazenu. Tako smo lažje bedeli dolgo v noč, in telo lažje pripravili na nov čas (nekaj posameznikov se je kljub vsemu ob 5 uri zjutraj že sprehajalo po hotelu).

Brez posebnega pretiravanja, bi večina študentov zjutraj raje odšla na plažo, kot pa se odpravila na prvi študijski obisk in to na v šolo…..Na St. Thomas University nas je sprejela delegacija vodstva (prorektor dr. Chan, predsednik monsinjor Casale) in prof. Paul M. Klein, ki je ta obisk tudi pripravil. Seveda je prof. Klein, njegovi stari starši prihajajo iz Avstrije  (sosednje Avstrije, ja) spretno povabil še nekaj profesorjev in drugih predstavnikov, ki so nas pozdravljali in zaželeli prijetno bivanje na Floridi. Potem ko sva z Aleksandro, ki imava študijske izkušnje iz St. Thomasa, na kratko predstavila svoje izkušnje je prof. Klein (pretirano) pohvalil najine študijske uspehe, in seveda povabil vse zainteresirane k nadaljevanju študija na St. Thomas University. Študentje (tisti ki niso zaspali) so zastavili nekaj vprašanj nato pa smo se vsi (tudi zaspanci so se predramili) privoščili že drugi zajtrk in ameriško kavo (kakšna ura italijanske kavne kuhinje bi Američanom ne škodila). Nekoliko ležernejši je bil preostanek dneva in tisti, ki so v ihti iskali nekaj požirkov kubanske kave, ki da je še najbližje slovenski (med njimi tudi dr. Ovsenik in Sebastjan) so žal morali počakati.

Ob obisku Nacionalnega parka Everglades (www.everglades.national-park.com), so se nekaterim prvič naježili lasje. Prosto sprehajajoči se aligatorji niso ravno slovenska vsakdanjost, večina pa jih v živo ni videla niti v živalskem vrtu (v Ljubljanskem jih sploh ni). 30 minutni vožnji s propelerskim čolnom z zanimivim in precej obglodanim (menda ga je že večkrat napadel aligator) vodičem je sledil wrestling z aligatorjem in obvezen napad na spominke, v manjšem butiku oz. »souvenir store«. Zanimiva potovalna izkušnja, iz nacionalnega parka, ki jo je g. Rick, podkrepil še s predstavitvijo koncepta takšnih turističnih produktov, je nekaterim dala ideje za razvoj podobnih produktov v Sloveniji (Kočevski rog in wrestling z rjavim medvedom bi z lahkoto konkuriral aligatorjem). Kljub zabavni noti pa je potrebno povedati, da posameznika resnično navduši entuzijazem, ki ga Američani doživljajo ob ponujanju takšnih turističnih produktov in zelo poučno je spoznati, kako definicija uspešnega turističnega produkta ni nujno hotel s petimi zvezdicami in najbolj luksuzni SPA center na svetu, ali kako Kekčevi deželi manjka le malo domišljije iz zgodb Leopolda Suhodolčana  ter prodoren marketing in ne moderna ter sofisticirana turistična infrastruktura.

V nadaljevanju dneva so na svoj račun (končno) prišli vsi »kofetarji«, ki so dan brez kave preživeli ob enormnih količinah coca cole in komaj preživeli. Kubanska četrt poznana kot Little Havana (www.gmcvb.com/visitors/little_havana.asp) je prav turistična atrakcija (ne samo zaradi kave). Krajši sprehod po Calle Ocho, na kateri se vsako leto odvija največji festival Latino glasbe (letos ga je v dveh dneh obiskalo okoli 2 milijona ljudi) nas je vodil do lokalne kofetarije, kjer so si ljubitelji kave, pa tudi radovedneži privoščili to črno zlato in nabavili nekaj cigar (uradno Dominikanske in neuradno Kubanske). Po kavi in krajšem sprehodu mimo McDonaldsa in lokalnih trgovin (plastik fantastik »made in China« čevlji za 15 dolarjev so prava poslastica za skromne študentske denarnice), smo se odpravili do Coconut Groova.

Le nekaj minut po odhodu, ozirajoč se nazaj si lahko še videl obrise revnega in razpadajočega downtowna in Little Havane, so se pred nami začele razprostirati več milijonov dolarjev vredne vile. Za sekundo smo se ustavili pred hišo Rocky-a (Silvester Stalone) in občudovali visoke sekvoje ter drugo rastje, ki je zakrivalo pogled na bistvo (hišo). Nekateri so kaj kmalu začeli občudovati tudi bicepce in tricepse njegovega varnostnika, ki nas je hitro opozoril na kršenje kodeksa in nam pokazal kje je cesta. Pravo evforično žurko z bliskavicami (flash) modernih fotoaparatov in z igro »kdo se ne boji »nabildanega varnostnika« smo na hitro končali in se odpravili stran. Šele po milji ali dveh smo ugotavljali ali smo slučajno koga pozabili (na srečo nismo).

Coconut Groove je mesto navdiha; številne vile in razkošne izložbe ti za trenutek zameglijo um in šele pogled na denarnico te spravi k sebi. Ustaljena pot, ki jo po večini utirata čas (in denar) ns je pripeljala do Hooters-a, kjer je večina fantov za trenutek pozabila na razkošne jahte in avtomobile in se raje posvetila razkošju lepo zagorelih in okusnih …..Chicken wings-ov, dekleta pa z valom »kvazi« navdušenja konkurirala s »svojimi wingsi«. Po dolgem in napornem dnevu smo se vrnili domov in utrujenim telesom in predvsem nogam se je še kako prilegel »jackuzzi čeber« v hotelskem atriju. Silvo, Janja, Jana, Sebastjan ter Mina so si privoščili slovenske karaoke pozno v noč in zjutraj seveda zaspali.

V torek 9 maja smo se odpravili na poldnevno uživancijo na Sea Escapu. Precej stara ladja, ruskega porekla, nas je popeljala v mednarodne vode in igralni avtomati so zabrneli. Notranjost ladje je tipično »igralniško« razkošna, prav takšna pa je tudi ponudba igralnih avtomatov in miz. Takoj po bordingu, v posebnem prostoru, kjer smo med več 10 zastavami opazili tudi Jugoslovansko »crveno zvezdo« (slovenske zastave žal še ni), smo si privoščili obilen »all you can eat« zajtrk. Za mnoge je to bila prava kraljevska pojedina, saj so večino časa jedli le hamburgerje, sendviče in chicken wingse. Tisti z nekoliko premožnejšim »budgetom« in nekaj občutka za tveganje so malo »gamblali« ostali pa smo si privoščili poležavanje na palubi, namakanje v bazenčku in nekaj tradicionalnih »bahama mam´«. Nekaj posameznikov je ugotovilo, da se, z nekaj žetončki (ki jih sicer dobiš za nekaj dolarjev) lahko zastonj pije skoraj cel dan in seveda so to tudi prakticirali – kdor zna pač zna! Ob petih popoldne smo se zasidrali in odpravili nazaj v hotel, saj nas je večina bila precej izmučena – pridna slovenska delovna mladež pač ni navajena na kraljevsko poležavanje na soncu in lepo okrašene koktajle. Nekaj posameznikov je ob družbo Silvota ponovno prepevalo tradicionalne »Sijala srebrna je luna vso noč« in »Na robleku«, ostali pa smo se odpravili spat.

Med pomembnimi in za nežnejši spol nujnimi izkušnjami, ki sicer v celoti težko štejejo za strokovni ogled, so nakupovalni izleti v Dolphin Mall, Avantura Mall in Sawgrass Mall. Količina nakupovalnih poti, v vseh treh trgovskih centrih bi zadostovala za pot iz Portoroža do Murske Sobote in ne bi ravno potrebovali izbirati bližnjic. Skupaj smo v treh centrih preživeli skoraj 20 ur, kar je relativno veliko, a po besedah posameznic bi se o tem dalo diskutirati. Nakupovalnim izkušnjam so ponavadi sledile tortice iz Cheese Cake Factory, ki jo uspešno promovira prof. Ovsenik in nato pot domov (nič presenetljive niso bile ugotovitve, da bi za pot domov potrebovali vsaj enega če ne kar dva dodatna kombija.

Jungle Queen in Miami Seaquarium spadata v skupino tako imenovanih »prostočasnih« ogledov in prav slednja ponavadi doživita najbolj kritične ocene. Zanimiva izkušnja z vožnjo po »Venice of Florida«, kakor domačini imenujejo kanale po Fort Lauderdalu, je navdihnjena s razkošnimi vilami na bregovih kanalov in bujno domišljijo kapitana, ki je hkrati tudi vodnik. Kljub dolgočasju je ta turistična atrakcija zanimiva izkušnja; kako v turizmu uspešno prodajati »toplo vodo«. Prof. Ovsenik preventivno že pred vkrcanjem poudari, da namen te vožnje ni zgolj občudovati dragih BBQ-jev in razkošnih jaht, pač pa ob enem ocenjevati sestavino produkta in organizacijo. Ob koncu je večina bila kar precej razočaranih, a le za nekaj trenutkov saj je po tem sledil tradicionalen piknik s Slovensko Palmo in kopanje, ki pa ga žal ni bilo (verjeli ali ne so bazen še zidali). Na pikniku se je zbralo dobrih 150 udeležencev in vsi smo se imeli odlično. Nekaj okusnega »ameriškega« piščanca na slovenski način in nekaj (osvežilne) pijače, da smo lažje peli. Super Super Super Super je bilo – pravi slovenski žur na Floridi. Prav veseli smo bili naših rojakov, ki so v ZDA že več let in desetletij, saj so se odlično pomešali med nas in  zanimivo je bilo kramljati in prepevati z njimi. Silvo in Maja sta kot ponavadi pripravila presenečenje; podelila sta namreč častno članstvo našemu prof. Roku. Zavrteli smo tudi predstavitveni film o Sloveniji, ki je nastal pod taktirko našega Sebastjana, Mihe in Maje ampak vse to po obvezni slovenski himni, ki v Ameriki zveni drugače kot doma – lepo!

Večina strokovnih ogledov poteka od jutranjih pa tja do poznih popoldanskih ur, ki jih po navadi zavlečemo še z ogledom kakšne izmed turističnih atrakcij; tako po načelu »čim več za skromen študentski budget« preživimo vseh 14 dni. V ostalih 12 dneh smo obiskali najstarejši hotel v Miamiju, kjer je Wellness center v rokah Slovenke Martine Perko (Biltimore hotel), enega najrazkošnejših golf hotelov (Boca Resort), Four Seasons Hotel, Carnivalovo ladjo Imagination, Greater Miami Convention & Visitors Bureau, Florida Atlantic University itd. Vsak izmed obiskov je zanimiva izkušnja o delovanju tako velikih turističnih podjetij, pri katerih se večina gostiteljev (najpogosteje iz marketinga ali kadrovske službe) dotika poslovnih detajlov, ki so še posebej zanimivi. Med turističnimi atrakcijami, ki jih skupaj s študenti obiščemo v teh 14 dneh so Coconut Groove, Ocean Drive, Sea Escape, Seaquarium, Jungle Queen, Bayside, itd.

Dnevi potekajo po ustaljenem urniku; prezgodnji zajtrk (»yummy klobase in krompir«), zamujanje na odhodu, naporni sestanki, pozne refleksije, obvezni obiski Publix-a (ameriški Mercator), ki je hvala bogu v bližini hotela, »jacuzzi session« in spanje. Iz vidika spremljevalca lahko povem, da je večina študentov že po drugem ali tretjem dnevu popolnoma izmozgana. Po navadi imamo takoj ob prihodu dela prost vikend (v tem letu žal temu ni bilo tako) tako, da se študenti lahko spočijejo od dolgega leta in normalno privadijo na novo klimo ter čas. Po napornih 14 dnevih, ki so poleg delovnega elana napolnjeni z željo po spoznavanju nove dežele in kulture, poglabljanju poznanstev med udeleženci (mnogokrat se študentje rednega in izrednega študija med seboj sploh ne poznajo), navdihom z bližnje peščene plaže in palm, se študentje odpravijo domov. Poslovilni večer je najpogosteje vrhunec ekskurzije saj udeleženci povzamemo izkušnje in spoznanja, dekleta jih podkrepijo s solzami sreče, fantje pa s kakšnim Budom, če so v trgovino vzeli osebni dokument. Med študenti je ob koncu ekskurzijem opaziti zadovoljstvo nad potovalno izkušnjo, saj je za večino to potovanje vrhunec študija in tudi precej zahteven projekt, saj stroški niso ravno mačji kašelj. Nekateri so se po vrnitvi domov posvetili izpitom, drugi delu tretji pa načrtovanju poletnih počitnic in prav je tako. 

Po pripovedovanju Aleksandre Zupan,

zapisal in oblikoval Emil Juvan